22 June 2006

I'm leaving on a jet plane, don't know when I'll be back again...

Ta pesem od John Denverja mi odmeva po glavi in precej sovpada s trenutnimi občutki. Danes je bil zelo pester dan, ogromno malenkosti je bilo treba še postoriti. Na začetku misliš, da bo šlo vse mimogrede, potem pa bolj ko stvari urejaš, več novih se sproti pojavlja. Sfotokopirati dokumente in letalske karte, kupiti še zadnje malenkosti, zbrati vse kontakte in naslove, poslati še nekaj mejlov, zamenjati denar in še bi lahko našteval.
Začuda je vse šlo precej gladko, živčki so se začeli oglašati šele, ko sem se spravil k najbolj (vsaj za mene) neprijetnem opravilu - pakiranju. Že par dni prej sem si, takoj ko sem se spomnil nečesa, kar bi morebiti potreboval, zapisal na list, da le ne bom pozabil na kaj pomembnega. Že tako ali tako se je bilo težko pripraviti do tega, da sem razmišljal o zimski garderobi in "dolgih gatah", ravno ko se je pri nas začelo pasje vroče poletje. Končno sem vse "cote" in ostale zadeve zbral na mizi in potem misija nemogoče - vse to spraviti v 70 litrski nahrbtnik in še enega manjšega, ki me bo spremljal kot osebna prtljaga na letalu. Ni mi treba posebej poudarjati, da vsega, kar sem imel namen vzeti s seboj, niti približno nisem mogel stlačiti v rukzak.
 
Treba je bilo eliminirati manj življensko pomembne zadeve. Takrat pa mi je v glavi vklopilo, da se pravzaprav odpravljam za 3 mesece. Če bi lahko, bi s seboj vzel kar vse. Kaj če bom kaj kolesaril, mogoče bom šel bordat, lahko bi se tudi kaj kopal v morju, seveda rabim ene "gojzarje" za pohajkovanje po hribih pa kakšne kratke hlače za postanek v Dubaju pa rokavice in kapo za obisk zasneženega južnega otoka, fotoaparat, mp3 player, ...
Nekaj stvari se moram nujno znebiti, ampak pri vsaki se sprašujem: "Kaj pa če bom ravno to nujno potreboval?" Kljub temu po parih urah živciranja, pakiranja, odpakiranja in spet pakiranja nahrbtnik ponosno stoji/poka po šivih v kotu. Ob zadnjem tehtanju zadovoljno ugotovim, da mi je s 17 kg, ki jih ima moj nahrbtni spremljevalec za naslednje 3 mesece, le uspelo obdržati prtljago pod zagroženih 20.
 

Sedaj se počasi spravljam v posteljo. Jutri moram zgodaj vstati, se na hitro posloviti od čim več ljudi, zagotovo pa bo treba še kaj postoriti. Če upoštevam trenutno razpoloženje, bom danes imel bolj malo trdnega spanca. Mogoče ne bi bilo slabo vzeti tiste uspavalne tablete proti jetlag-u že danes :).
 

0 kometarjev:

About This Blog

About This Blog

  © Free Blogger Templates Spain by Ourblogtemplates.com 2008

Back to TOP