7. 8. 06, Milford sound - Invercargill

Nameravali smo se vrniti v Queenstown, vendar sem jaz malce navijal za idejo, da se zapeljemo do mesta Invercargill, ki je najjužnejše mesto v NZ, nekaj kilometrov južneje pa je tudi najjužnejša točka NZ, če ne upoštevaš Stewart island – otoka, ki je oddaljen približno 35 km od obale. Zdelo se mi je zanimivo, da bi imel fotografijo najsevernejše točke – Cape Reinga in nato še najjužnejše točke. 

Malce smo premišljevali, nato pa se je spet izkazal Gareth in izjavil popotniško modrost, da je bolje nek kraj videti in na koncu ugotoviti, da ni bilo nič posebnega in da pravzaprav ni bilo potrebe iti tja, kot ne iti tja in nikoli videti, kako izgleda.

 

Tako je padla odločitev in naravnali smo jo v Invercargill. Med potjo smo se še ustavili ob cesti, kjer lahko na lastno pest raziščeš manjše podzemne jame, ki naj bi v sebi skrivale glowworms. Razen mene in Garetha se nihče ni počutil preveč pustolovsko, zato sva se sama odpravila noter. Opremila sva se s par svetilkami in rezervnimi baterijami, se dobro oblekla in odšla. Na začetku so bili rovi in votline precej veliki in se je dalo hoditi pokončno, nato pa se je začelo ožati in nižati in skozi nekatere predele sva se morala dobesedno plaziti. Videla sva kar nekaj svetlečih črvov in izkušnja je bila prav zanimiva. Malce zoprno je bilo le, da je bila pot na izhodu iz jame zaprta oz. je pot šla skozi globoko jamo, ki je bila polna vode, zato sva se morala obrniti in prehoditi/preplaziti celotno pot nazaj. Vrnila sva se popolnoma blatna, vendar sva družno ocenila, da je bilo vredno truda.

 

V Invercargill smo prispeli pozno popoldne. Poiskali smo hostel, znosili prtljago v sobo, nato pa odhiteli do Bluff – najjužnejše točke NZ. Kraj ni niti desetino tako lep, kot Cape Reinga, saj je v zalivu pristanišče in nekaj težke industrije, vendar pa smo se le lahko fotografirali z drogom, ki označuje najjužnejšo točko.

 

Nato smo se vrnili v hostel, si privoščili pošteno indijsko – curry večerjo, sedaj pa koristim nekaj, po dolgem času, prostega časa, da spet obnovim tale blog, ki verjetno res deluje malce mrtev, vendar enostavno ni bilo časa ali dostopa do interneta, da bi kaj dodal.


Še zadnja slika na poti iz Milford sound. Mogoče si lahko predstavljate kako ogromne so gore in stene, če si ogledate velikost avtomobila v primerjavi z njimi.