8. 8. 06

Vstajanje ob osmih, tuš, nekaj grižljajev hrane, pakiranje, nošenje prtljage v avto, check-out – rutinsko zaporedje opravil vsako jutro, ki so vsaj meni v začetku vzeli kar precej časa, sedaj pa vse opravim v parih minutah in skoraj podzavestno. Kljub temu pa moram priznati, da sem bil jaz danes tisti, ki je potegnil spanec, tako da so me ostali morali malce čakati. Ponavadi je Gareth jutranja črna ovčka…

Treba je bilo spet natankati naše prevozno sredstvo, ki smo ga med nabiranjem kilometrov po južnem otoku krstili z imenom Macy. Ne hvali dneva pred nočjo pravijo in mogoče je še prehitro dajati pozitivne ocene mojemu jeklenemu konjičku ampak razen manjšega incidenta s praznim akumulatorjem presenetljivo dobro služi. Kar se bencina tiče res ni kaj prida skromen ampak, ker smo v avtu trije, je še vedno neprimerno ceneje kot karkoli drugega.

Počasi mi je že začelo primanjkovati spanca, poleg tega pa vsak dan prevozimo vsaj 250 km, tako da mi je bila vožnja do Queenstowna prava muka. Sarah je celo pot prespala, Gareth pa je že na začetku potovanja izjavil, da raje vidi, če kar jaz vozim. Nekaj časa mi je delal družbo, nato pa tudi on zakinkal.

Do Qeenstowna je bilo le 200 km, vendar se je meni zdelo, da pot traja celo večnost. S težavo sem le stisnil zobe in prevozil pot. Temu pa je spet sledila vsakodnevna rutina – iskanje hostla, iskanje parkirnega mesta, check-in, hiter ogled prostorov, nošenje prtljage in ostalih dragocenosti iz avtomobila, wc, malce počitka, nato pa orientacijski sprehod po mestu. Naša rutina je tokrat le bila presekana, saj nismo dobili sobe do dveh popoldne, ker so jo še čistili, zato smo se najprej sprehodili po centru mesta in šele nato razprakirali.

Spanja mi je res manjkalo, poleg tega pa, kljub temu, da se že skoraj 14 dni pokončno upiram prehladu, ki ga Gareth radodarno podarja vsem, ki pridejo z njim v stik, sem le dobil nekaj simptomov, ki so jih že vsi dali skozi. Odločil sem se, da oddremam nekaj kitic, medtem ko so ostali odšli v pub.

Ko sem se zbudil, je bilo počutje neprimerno boljše in odločil sem se, da pokličem druščino, ugotovim, kje se nahajajo in se jim pridružim. Večer je minil z veliko smeha in pripovedovanjem humornih dogodivščin. Pred polnočjo pa smo prišli nazaj v hostel in spat sem odšel z neverjetnim olajšanjem, saj tukaj ostanemo še en dan in prvič po tednu dni bom lahko zjutraj malce dlje poležaval v postelji in imel bom celoten dan brez vožnje, kar bo čudovito!

Queenstown


Ni veliko krajev, kjer lahko doživiš takšen prizor. Gore v ozadju, na jezeru pa parnik.