9. 8. 06, Queenstown

Že drugič se mi je zgodilo, da sem bil zadnji pokonci. Treba se bo malo vzeti v roke. Valižan me pa že ne bo premagal!

Po zajtrku smo se z gondolo povzpeli 400 metrov nad »Kraljičino mesto«, kjer je restavracija z razgledno ploščadjo, ki ponuja vse možne načine zabave. Od tandemskega jadranja s padalom, bungee-jumpinga do vožnje z luge-om. Kot backpackerji smo se spet odločali na podlagi cene, zato smo izbrali slednje. Luge je gokart-u podoben voziček, ki pa nima motorja. Na 800 metrov dolgi asfaltirani progi dirkaš po hribu navzdol. Prva vožnja je bila počasna z veliko zaviranja, kmalu pa smo se začeli čutiti suverene in takrat je šele postalo zabavno. Seveda je bilo treba biti prvi v cilju, zato zavor skoraj nismo več uporabljali, poleg tega pa je bilo med Robom, Garethom in mano ogromno prehitevanje in manjših trkov.

Na razgledni ploščadi smo si vzeli še nekaj minut in si napasli oči z razgledom, ki se je ponujal, nato pa z gondolo odšli nazaj v dolino.

Mrzel, gorski zrak nam je vsem naredil luknjo v želodcu, zato je bilo treba kupiti nekaj malice, ki smo jo pojedli ob jezeru.

Preostanek dneva smo porabili za sprehajanje ob mestu in uživanje v sončnem vremenu. Naleteli smo na vsaj 50 kitajskih turistov, ki so se kot obsedeni vsi po vrsti fotografirali s kitajskim gospodom, oblečenim v kravato, obleko in plašč. Pošteno nas je zanimalo, kdo za vraga je ta gospod, da je povzročil takšen halo. Infiltrirali smo se med ljudi in povprašali - omenjen gospod je bil kitajski minister za turizem.

Sedajle je ura pet, kar je za tukajšnje razmere že pozno popoldne. Sedim na verandi pred hostlom, oblečen v debelo zimsko bundo in ob poslušanju glasbe pišem te vrstice. Malce prej sem prebral Aleksejev dnevnik s kolesarskega podviga v Dubrovnik, ki mi je še dodatno polepšal dan. Čeprav bi lahko še vsaj nekaj dni ostal tukaj, gremo jutri v Wanako, ki pa je le uro vožnje od tukaj, v petek pa, če bo vse po sreči, končno, BORDANJE!!!

V soboto pa bo najverjetneje prišel čas slovesa. Sarah se bo vrnila nazaj v Wellington, Rob in Lauren se bosta po vzhodni obali počasi vračala nazaj v Auckland, jaz in Gareth pa sva še malce neodločena. Če bodo finančne in ostale razmere dopuščale, bom mogoče bordanje podaljšal še za en dan, na žalost pa bom tudi jaz moral zapustiti čudovite novozelandske alpe in oditi v Christchurch, kjer moram prodati avto. Danes sem že začel z distribucijo oglasov za prodajo avta, kar je sedaj moja največja skrb pred odhodom v Avstralijo. Ta teden bo treba še kar se da izkoristiti z ogledi in aktivnostmi, potem pa 14 dni čim bolj varčevati, v dobri veri iskati kakšno priložnostno delo, nato pa novim dogodivščinam naproti.

Razgledna točka nad mestom.

Dirkanje s temi plastičnimi igračami.

Še ena gasilska.

Jadralcev je bilo v zraku kot muh.

Kodak moment :)

Takole pa sem pisal tale blog.