10. 8. 06, Wanaka

Kdor nima v glavi ima v nogah. Že drugič smo spregledali bližnjico iz Queenstowna v Wanako in tako po nepotrebnem prevozili namesto 60 kar 100 kilometrov. No tudi večje katastrofe se dogajajo. Naslednja je sledila precej kmalu.

Wanaka, mesto, večkrat poimenovano tudi Queenstown-ov manjši bratranec, je prav tako množično obiskano v zimskem času. Pol ure vožnje stran od tu se nahajata dve precej znani smučišči Treble Cone in Cardrona, zaradi katerih so spalne kapacitete v mestu ves čas zapolnjene. Nekako nam ni »proradilo«, da bi bilo dobro prej rezervirati kakšno sobo in šele, ko smo začeli iskati prenočišče, nam je postalo jasno, kaj smo storili. Po dolgotrajnem iskanju smo le našli hostel, ki je še imel prosto sobo s štirimi posteljami. Bili pa so celo toliko ustrežljivi, da so vanjo namestili še dodatno ležišče. Ko smo v sobo znosili še vso našo prtljago, v njej ni bilo niti kanček prostora več, vendar pa bomo le spali na toplem.

Ob jezeru smo se nato srečali z dvema Gareth-ovima prijateljema iz Walesa, Ivan-om in Sarah, ki sta tudi na working holiday visa, upata pa celo, da se bosta za stalno preselila sem. Skupaj smo odšli na sprehod okoli jezera in si malce izmenjali izkušnje glede Nove Zelandije.

Za naslednji dan je bila vremenska napoved izvrstna, zato smo brez obotavljanja sklenili, da gremo bordat. »Špas« seveda ne bo poceni, saj je bilo treba najeti vso opremo, poleg tega pa so smučarske karte že kar neokusno drage. Cene za enodnevno vozovnico se vrtijo okrog 75-80 dolarjev, kar je okrog 10 tisoč SIT. Poslužili pa smo se možnosti, ki se nam je ponujala. Namreč, če v trgovini kupiš škatlo piva Speight's, zraven brezplačno dobiš kupon, s katerim ob nakupu ene smučarske karte dobiš drugo zastonj. Mi pa smo bili ravno štirje (Robert, Gareth, Ivan in jaz) in bomo tako lahko prepolovili ceno karte.

Pivo je bilo nato treba spiti, ampak kaj hočemo…za užitek na snegu je včasih treba tudi precej potrpeti. :)

Jezero Wanaka

Lep sončni zahod