Finančna kriza v Islandiji

Naj že na začetku povem, da se nimam za nikakršega eksperta (niti za povprečno izobraženega) na področju ekonomije in mednarodnih financ in s tem prispevkom bom jako kršil tisto pravilo, da naj človek govori in piše le o stvareh, na katere se vsaj malce spozna, vendar pa, ker že vrabci čivkajo (rtvslo.si: Tudi v Islandiji globoka kriza) o finančni krizi na Islandiji - nekaj vrstic na to temo. Saj veste, kdor ne zna, druge uči in jim razlaga zadeve...

Zgodba sega dobro desetletje in še nekaj pomladi nazaj, natančneje v leto 1994, ko je Islandija vstopila v Evropski gospodarski prostor. S tem si je odprla velik trg, v katerem so islandske družbe dobro uspevale in se hitro razvijale. Hkrati je vlada izpeljala reforme, ki so islandsko gospodarstvo preoblikovale iz konzervativnega in vase usmerjenega v sodobno, mednarodno elito. Islandske banke so začele poslovati na velikih evropskih trgih kot je britanski, islandska podjetja so velikopotezno investirala v tujino. Vse to pa je  poganjala precejšnja gospodarska rast na domačih tleh, ki je zagotavljala ustrezno finančno moč. 

Posledično se Islandci danes lahko pohvalijo s  $63,830 BDP na prebivalca, kar Islandijo uvršča na 4. mesto na svetovni lestvici (pred njo so le Luksemburg, Norveška in Katar). Življenjski standard se je drastično povečeval in življenje na Islandiji se je zdelo kot v raju. Tudi spodeč po HDI (human development index, ki ga Združeni narodi vsako leto izračunajo na podlagi 3 spremenljivk - povprečne življenjske dobe, indeksa izobrazbe in višine BDP-ja na prebivalca) je Islandija dandanašnji "a place to be", saj se redno uvršča visoko, zadnje dve leti (2007 in 2008) celo na vodilno mesto na lestvici. 

Tako bliskovit razvoj finančnega sektroja je pomenil, da je ta iz prvega mesta izrinil tradicionalno najpomembnejšo panogo na Islandiji, ribiško industrijo. Največji delež k letnemu BDP-ju kar naenkrat ni več prispevalo ribištvo in z njim povezana industrija, temveč bančništvo.

Država z nekaj več kot 300,000 ljudi je prišla v edinstveno situacijo, ko je njen finančni sektor obratoval z naložbami na tujih trgih, ki v skupni vrednsoti predstavljajo več kot 10 kratno vrednost celotnega islandskega BDPja v enem letu.

V zadnjih tednih so banke zapadle v hudo krizo. Krona je v primerjavi z evrom začela drastično padati, nekaj pa so  h krizi verjetno prispevale tudi razmere na trgih drugje po svetu. Na lepem so se vse največje islandske banke znašle pred bankrotom. Vlada je sicer hitro reagirala in v parlament poslala zakon, s katerim je nacionalizirala nekaj največjih islandskih bank in s tem ljudem jamčila za njihove prihranke na bančnih računih. Izkazalo pa se je, da ima država premalo lastnih sredstev, da bi se lahko uspešno spopadla s krizo v sektorju, v katerem se letno obrne precej več denarja, kot ga premore vlada. Zato je bojda vladna ekipa s predsednikom vlade na čelu cel vikend panično vrtela telefon, hodila od Poncija do Pilata in prosjačila za finančno pomoč. Precej klavrno so ugotovili, da kaj prida solidarnosti med njenimi zaveznicami ni. ZDA niso hotele pomagati, prav tako tudi ne Velika Britanija in Švedska. Ko se je že zdelo, da rešitve ne bo, in se je malodane celotna država znašla pred bankrotom, se je le pokazala rešilna bilka , ki sliši na ime Rusija. Bog si ga vedi s kakšno figo v žepu je Rusija obljubila finančno posojilo v vrednosti 4 in pol milijarde evrov. Islandski premier je kmalu za tem izjavil, da so jim v stiski vsi prijatelji obrnili hrbet, vendar pa je Islandija sedaj dobila novega prijatelja. Kako pozitivno bo to prijateljevanje z Rusijo v prihodnosti, bo še zanimivo opazovati, vendar o tem mogoče kdaj drugič. 

Tudi tole se mi zdi vredno omeniti - z namenom začasno izboljšati situacijo in delno dvigniti vrednost krone v primerjavi z evrom, je islandska centralna banka včeraj in danes menjala evre za krone po fiksnem tečaju 131 kron za 1 evro, medtem ko je bila realna vrednost pri Evropski centralni banki že osupljivih 197 kron za 1 eur! Kot sem uvodoma dejal, nisem nikakršen finančni ekspert, vendar se mi vseeno dozdeva, da se je dalo na ta račun mastno zaslužiti - če si le dovolj hitro izkoristil situacijo. Danes je islandska centralna banka ta ukrep opustila, vendar je razlika še vedno očitna. Na Islandiji je 1 evro vreden 172 kron, v EU pa kar 265. Če se kje najde kakšen ekonomist, ki lahko podrobneje razloži zadevo in svetuje, kaj mi je storiti, da čim bolj profitiram iz dane situacije, mu bom iz dna srca hvaležen (hvaležnost sem pripravljen izkazati tudi v % od zaslužka). Kaj pa to pomeni za prihodnost krone, pa ne znam niti ugibati.

Kakorkoli že, naj počasi pripeljem tole zgodbo do konca in napeljem na stvari, ki so mi vsaj malce poznane. Glede na vse dogodke, so se na Islandiji pojavili še močnejši glasovi, ki kličejo k prevzetju evra. Namreč, če bi monetarna politika Islandije spadala v pristojnost Evropske centralne banke, bi ta sedaj morala pomagati Islandiji, vladi pa tako ne bi bilo treba iskati pomoči pri Rusiji. Islandska vlada je možnost prevzema evra sicer že večkrat preverjala pri Evropski komisiji, vendar dobila jasen odgovor, da prevzem evra ni možen brez polnega članstva v EU. Čeprav se Islandija že dolgo temu upira (predvsem zaradi ribištva), bi ta kriza le lahko dodala piko na i, ki bi dokončno prevesilo mnenje politikov in javnosti v prid polnemu članstvu. 

Žalostna plat tega pa je, da bi še ne dolgo nazaj vse to lahko storili brez najmanjših problemov. Sedaj pa je situacija precej zapletena. Polnopravno članstvo sicer ne predstavlja nobenega problema, saj tudi Evropska komisija priznava, da bi Islandija, če bi to želela, lahko postala polnopravna članica v manj kot letu dni, saj tako ali tako že sodeluje pri evropskem gospodarskem prostoru in ima posledično sprejet velik del evropske zakonodaje. Kljub temu, pa članstvo ne bi nemudoma prineslo tistega, kar si Islandci najbolj želijo - prevzem evra. Zaradi hudih težav ocenjujejo, da bo letošnja inflacija pristala pri 14 %, obenem pa ima Islandija velik javni primanjkljaj, ki je krepko nad tistim še dovoljenim, za prevzem evra. Zato bo, tudi če takoj začnejo pristopna pogajanja za članstvo, najverjetneje minilo še vsaj nekaj let, da bodo evro lahko tudi v praksi uporabljali. 

Nauk zgodbe: ni vse zlato, kar se sveti. Islandci so precej boleče spoznali, da visok življenski standard in visok BDP na prebivalca nič kaj veliko ne pomagajo, ko se njihova država znajde v krizi. Koliko je ta kriza na papirju in koliko se jo občuti v vsakdanjem življenju, zaenkrat težko ocenjujem. Meni se potiho smeji, saj imam svoje evre spravljene v slovenski banki in vsakič ko krona pade v primarjavi z evrom, se zame zniža višina najemnine, cena piva in drugih vsakodnevnih dobrin. Inflacije, moram priznati, da razen pri bencinu, niti ne opazim in zdi se, da stvari normalno funkcionirajo naprej. Koliko pa krizo dejansko občutijo Islandci, pa niti ne vem. Zaenkrat ne kaže, da jo kaj veliko. Kako bo v prihodnje? Vidjet ćemo...

Za konec pa še tole...v BBC-jevem prispevku o krizi je nekdo takole povzel situacijo: "We had a great party and now we have a big hungover." Vsega luštnga je enkrat konec, a ne?

P.S. Če se vam kdaj splača pridit Islandijo pogledat, je to sedaj! :)