Islandske šege in navade (2. del)

Danes mineva mesec dni odkar sem tukaj. Sem se že ustalil? Če to pomeni, da mi cene več ne odpirajo gobca tako močno kot v prvih dneh, potem ja. Čeprav, če dobro pomislim, zna to biti malce škodljiva zadeva z neprijetnimi posledicami (beri: večjim zapravljanjem). Na vreme se še nisem navadil. Sem se par dni nazaj menil z neko angležinjo, ki je ravno tako na erasmus izmenjavi, in je celo ona dejala, da je dež moteč. Da imajo v Angliji veliko dežja, pravi, vendar so vmes tudi sončni dnevi. "Tukaj pa se zdi, da kar dežuje in dežuje!" 

Saj ni, da bi cele dneve deževalo, se pa zagotovo ulije, tako v povprečju, vsaj 6 krat na dan. Zadnja dva dneva smo precej blagoslovljeni z modrim nebom, ki izgleda super privlačno takole čez šipo, ko pa prideš ven, pa ugotoviš, da sonce nič kaj ne koristi, ker piha 300 na sat!

Zakaj zopet o vremenu? Ker bi rad podal eno zanimivo opazko, ko ravno razpredam o šegah in navadah. Tale je empirično malce težje dokazljiva kot tista s priimki, pa vendar mislim, da po mesecu intenzivnega opazovanja okolice, z gotovostjo trdim, da kar "pije vodo". 

Glede na to, da se ulije n-krat na dan (n > 5), bi povprečen Janezek izpod sončne strani alp pričakoval, da bo dežnik obvezna oprema! Napaka! Se ulije in dobiš občutek, da Islandci tega sploh ne opazijo. Nihče se ne pusti motiti, kaj šele, da bi odprl marelo. Če so mokri do gat, so pač mokri do gat. No, tu pa tam se le potrudijo in malenkostno pospešijo tempo, da hitreje pridejo pod streho. Sem se pozanimal, zakaj je tako, pri profesorju za mednarodno pravo, s katerim sva imela prijeten pogovor med namakanjem v enem izmed bazenov tukaj v Reykjaviku. Vem, da se sliši precej čudno, zato o tem v naslednjem odstavku. Skratka, razlaga je sledeča - ker je veter tako močan in sunkovit in po vrhu vsega še hitro spreminja smer, je nemogoče uporabljati dežnik. Slej ko prej ti ga odpihne ali pa zlomi. Mogoče bi jim bilo vredno predstaviti palarine. Nova tržna niša mogoče??? Mogoče pa palarine privlečejo ven le v najhujših razmerah. Vidjet čemo!

Opazka številka dve: ko sem že ravno omenil pogovor s profesorjem mednarodnega prava. Že zadnjič sem pisal o tem, da so odnosi med profesorji in študenti pa tudi drugi formalni odnosi precej bolj osebni in sproščeni. Zanimivo je, da na primer veliko zaposlenih na univerzi uporablja isto telovadnico, sauno in fitnes, ki jo uporabljajo študentje. Zato ni nič nenavadnega, če zvečer v savni naletiš na profesorja, ki ti je zjutraj predaval o mednarodnih pogodbah, in imaš z njim sporščen pogovor o cenah piva in drugih "aktualnih" zadevah, oblečen seveda zgolj v kopalke. In prav nič neprijetno jim ni, da sta se srečala v takšni situaciji. V fitnesu sem naletel na nekega drugega profesorja in ker ga najprej niti nisem opazil, je celo sam pristopil do mene in me pozdravil. Precej ga je tudi zanimalo, kako se kaj imam tukaj, kje živim, itd. Odnosi so res precej drugačni od tistih, ki smo jih vajeni pri nas.

Še zadnja opazka za danes. Ne predstavljam si , kaj bi se zgodilo, če bi elektronski sistem plačevanja v Islandiji na lepem prenehal delovati. Namreč ni ga junaka, ki bi karkoli plačal z denarjem. Naj bo to kava v kafani, hrana v trgovini, taksi, celo prostovoljni prispevki za unicef! Plačuje se skoraj izključno s plastiko in zato imam vedno, ko plačam z gotovino občutek, da jim je tako jasno, da "nisam ja odavde".

Toliko za danes torej, naslednjič pa najverjetneje par besed o izletu v Þórsmörk, kamor sem se odpravil za vikend.