Majhne stvari imajo lahko velik pomen - Kolbeinsey

Če za trenutek pozabim rdečo nit šeg in navad...ali pa mogoče prodam tudi to kot šego in navado Islandije...Kakorkoli že, najbrž ni misterij, da je ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v Islandiji ribištvo. Sicer se v zdajšnih časih radi pohvalijo, da ribištvo oz. ribe niso več glavni izvozni produkt in da ta panoga ne zaposljuje niti približno več toliko ljudi kot svoje čase. S tem seveda namigujejo na to, da njihovo gospodarstvo ni več odvisno od ribarjenja. Kljub temu pa se vedno da debatirati o tem, da ima ribištvo prste vmes pri odločitvi Islandije, da še nikoli ni zaprosila za članstvo v EU. O tem bodo verjetno še dolge debate in predavanja na faksu, zato mogoče kdaj drugič kakšen prispevek na to temo.

Tokrat le ena zanimivost, ki iz povedanega izhaja. Ker je ribištvo tako pomembno in ker je glede na pomorsko pravo to možno, je Islandija postavila svojo ekskluzivno gospodarsko cono 200 navtičnih milj (cca 370 km) od obale. To je nekaj podobnega, kot je Hrvaška s svojo ekološko ribolovno cono nedavno uveljavljala v Jadranu, pa potem "popustila" pod pritiskom EU. Na kratko povedano, v tej coni ima država ekskluzivno pravico koristiti vse, kar jim ponuja morje (ribe, fosilna goriva, rudnine, minerali, itd.).

Zanimivost Islandije je, da je njena najsevernejša teritorialna točka majhen, bolje rečeno, mini otoček po imenu Kolbeinsey ( 67°08′09″N, 18°41′03″W), ki leži, takole na prst, 100 km severno od obale "glavnega otoka".

Točka A na sliki

Zaradi svoje oddaljenosti poveča omenjeno ekonomsko cono kar za 9400 kvadratnih kilometrov. (Mimogrede, ribolovna cona Islandije meri kar 760,000 km2, kar je 7x več kot površina Islandije.)

Kaj je tukaj tako zanimivega? Sama velikost tega "otoka". Ko je bil prvič izmerjen davnega leta 1616, se je ponašal s 700 m od severa proti jugi in 100 m od zahoda proti vzhodu. Do leta 1903 se je njegova velikost  zaradi močne erozije prepolovila. Avgusta 1985 je otok meril le še skromnih 39 metrov v širino in imel 8 metrov nadmorske višine. Na njem so leta 1989 islandske oblasti zgradile ploščad, ki je helikopterjem omogočala pristanek. Ker seveda pristajalna ploščad sredi morja, kjer ni civilizacije, ni koristila nikomur, je bilo jasno, da so s tem skušali utrditi in zavarovati otoček pred silami morja.

Preveč uspešni niso bili in v zadnjih letih se je velikost otoka kljub naporom oblasti zmanjšala na zanemarljivih 90 kvadratnih metrov. Njegov premer danes znaša le slabih 11 metrov. Zaradi erozije na njem niti helikopter ne more več pristati. Islandce pa je krepko strah, da se bo lepega dne otok vdal usodi morja, ki ga bo za večne čase pogoltnilo. Baje se bo to  zgodila tam okrog 2020. To pa bi drastično zmanjšalo območje, na katerem lahko islandski ribiči lovijo, kar jim popolnoma nič ne diši. Bo zanimivo videti, kakšno rešitev bodo natuhtali.