66° North: Pomlad narodov po islandsko

Mesec in pol je naokoli, počitnice doma so bile naporne bolj, kot bi si človek mislil. Ravno teden mineva, odkar sem spet na Islandiji. Na faksu smo že štartali, čeprav počasi in umirjeno. Opažam, da bo ta semester neprimerno ležernejši od prejšnjega. Trije predmeti v primerjavi s sedmimi prej. Fino!
Če so akademske zadeve umirjene, je islandsko prebivalstvo razgreto kot še nikoli. Včeraj je bil prvo zasedanje Althingija (Parlamenta) po božičnih praznikih. Gospodo je pred stavbo parlamenta pričakala razgreta množica in vanje metala jogurte. Nad samo zgradbo pa se znesla z barvami. Čeprav vročekrvni, jih je islandski veter le ohladil, zato so na trgu pred parlamentom postavili še kres. Rajanje je bojda trajalo pozno v noč. Policisti pa so posredovali s solzivci in nekaj srčnežev pridržali do jutra. Včeraj nisem rinil med množico, se mi ni zdelo, sem pa danes na poti do faksa naredil obvoz in pogledal stanje pred parlamentom. Napovedovali so, da bodo vzdrževali ogenj vse do danes dopoldan, ko se nadaljuje seja parlamentarcev. Pa so bili pridni le komunalci, ki so pospravljali nered in drgnili barvo s fasade.
Sem že mislil, da se je revolucija izpela, ko mi ob devetih zvečer zazvoni telefon. Sostanovalka, ki je odšla na zabavo, me je obvestila, da je naletela na zaprto ulico in množico ljudi. Baje je tudi že nekaj po TV-ju, ampak priznam, da ga sploh ne gledam (je še slabši program od Grims TV). Če je že drugi dan zapored, se pa spodobi, da grem firbec napast. Oblečem se in obujem in skočim najprej do parlamenta, ki je lučaj stran od stanovanja. Pa me razočarano pričaka ugasnjen kres, nekaj malega protestnikov in zopet komunalci, ki s puromati več drugi put spirajo barvo s fasade parlamenta (bodo še dolgo drgnili, roza in zelena sta trdovratni!). Odpravim se še do ulice, ki naj bi bila zaprta. Že na daleč se vidi v križišču parkiran policijski avtomobil s prižganimi lučmi. Odhitim po ulici navkreber in nagazim na precejšnjo množico ljudi. Jih res ni bilo kot na inavguraciji Obame včeraj, ampak za islandske razmere solidna gužva. Sredi ulice velik kres, okoli njega pa se zbira množica ljudi. Politično najbolj zagreti v rokah držijo transparente, ki jih na žalost ne razumem (dekodiral sem le tisto parolo o svinjariji - glej priložene slike spodaj!), bolj žurersko razgreti pa pivo ali žganico! Fino razpoloženje! Nekaj med Planico in prvim majem. Židano je, napetosti ni čutiti, zdi se, da Islandci raje izkoristijo to priložnost za popivanje in rajanje sredi delovnega tedna, kot pa za nasilno obračunavanje. Dovoljenje za zaprtje ulice najverjetneje imajo, za kres - manj verjetno. Policija, sicer v polni bojni opravi, mirno spremlja dogajanje, me pa nasmeji občasen šprint protestnika, ki skuša na ogenj spraviti nov kos lesa, za njim pa trije policisti, ki poteze ne odobravajo. Sodelujoči občasno izstrelijo kakšno raketo, ki je najverjetneje ostala od novoletnega rajanja, ali pa prižgejo tiste navijaške bakle. Vizualno predstavo že ves čas ustrezno krepijo tudi z zvočnimi efekti. Nekateri so s seboj prinesli prave bobne, drugi so uporabili, kar je prišlo pod roke. Stare ponve, pokrovke, železne smetiščnice, pa kuhance, kladiva, ... Ritem so dobro držali, glasno je pa tudi bilo.
Priznam, da sem skoraj podlegel črednemu nagonu in se za trenutek spozabil, da nimam nič s tem. Če je bilo na sončni strani alp slabih 20 let nazaj, ko so naši tastari protestirali, podobno, je bila kar luštna fešta. Čisto do ognja se nisem uspel prebiti, z vsem spoštovanjem, prve bojne vrste prepustim domačinom. Od daleč pa ogenj ni preveč dobro grel, zato sem nafilal kartico na fotoaparatu in šel domov.
Sicer se od tu ne razloči, kaj točno se dogaja, vendar slišim, da se palba nadaljuje in torej galama še odvija. Me zanima, kako se bo končalo.

P.S. Glavno sem pa pozabil napisati. Zakaj se protestira? Ljudstvo hoče odstop vlade in nove volitve! Nekam znano se to sliši. Kirgizija? Gruzija? Ukrajina? Ne, ne! Islandija!