Islandske šege in navade (3. del)

Verjetno bo tole zadnji prispevek preden grem domov na enomesečne počitnice! Bo kar luštno imeti več kot 4 ure svetlobe na dan. Tudi doma ne pričakujem presežkov z lepim vremenom in sončnimi žarki, ampak bolje išta nego ništa. V soboto, upam, da ujamem frčoplan za London, nato tam prespim pri prijatelju, naslednji dan pa zopet rano na avion za Trst. Če Ryanair nič ne zacumpra, bi moral biti v nedeljo popoldan v Trstu.
Kaj se sicer dogaja? Ravno sredi izpitnega obdobja smo /sem in je kar zabavno - nekateri predmeti in izpiti precej bolj kot drugi, ampak to ni nič novega. Sicer pa upam, da bom o izkušnjah s faksom kaj več napisal v drugem semestru, ko bo vsaj polovica obveznosti že za mano in bo v glavi bolj objektivna ocena. Sem se pa že naučil, da moje obljube, dane tukaj, ne veljajo več kot pol litra mlačne vode, zato jih ne bom več dajal in mogoče tu pa tam pozitivno presenetil. Tokrat pa še nekaj bolj ali manj nepovezanih misli.
Da se operem krivde in zbežim stran od politike, ki sem jo vlačil po zobeh nekaj časa, k bolj vsakdanjim zadevam. Se pa moram ponovno malenkostno navezati na prejšnji prispevek. Še enkrat odkrito povem, da med Islandci ne najdem nekega očitnega presežka, ki bi lahko bil razlog za ta visok življenjski standard. Po drugi strani si pa tudi mi iz sončne strani alp malce napačno predstavljamo, kako se tukaj cedita med in mleko. Če izvzamemo trenutno krizo, so bile plače res visoke, pa tudi kakovost življenja, vendar so tu tudi druge stvari, ki jih često ne opazimo ali pa zavestno ignoriramo.
Ko greš v soboto ali nedeljo v supermarket se ti zdi, da si pristal v svetu otrok. Skoraj vsi zaposleni so stari 15, 16 let, včasih še manj. V celotni trgovini sta mogoče 2 odrasla, vse ostalo so najstniki, ki si čez vikend služijo denar. Stopnja zaposlenosti je tukaj prav neverjetno visoka (če zopet odmislimo aktualno krizo). Skoraj ni študenta, ki ne bi imel službe in hkrati ni nič nenavadnega, če pri 70 še nisi v penzionu in z delom služiš denar. Tudi dve službi naenkrat nista nobena redkost. Ko se dela, se dela in od ponedeljka do petka se ponavadi dela od jutra do večera. Se pa potem ob vikendih cel narod napije - zopet vsi med 15 in 70!
Sem se šel nedolgo nazaj malce razmigat v fitnes na petek popoldan in na koncu pod tušem v garderobi naletel na skupino 70-letnikov, ki so očitno imeli tedensko rekreacijo v dvorani in ravno končali. Precej nenavaden prizor, ako ne šokanten za marsikoga. Očitno ne ozirajoče se na leta še vedno velja tista, najprej na rekeracijo potem pa par pirov. No, možakarji so začeli že kar v garderobi - je bila žeja tako huda, da so si flašo z viskitom podajali kar pod tušem. Sumim tudi, da je šel hitro v kri. Par minut kasneje sem doživel še zborovsko petje, predvidevam da, tradicionalnih islandskih pesmi. No pa pustimo stati...
Eden večjih izdatkov tukaj je hrana in zato se mora šparat, kjer je možno. Pri nas je včasih kar izpod časti kupovati izdelke v akciji ali pa gledati na ceno - se mi zdi. Tukaj je nakupovanje precizno opravilo. Islandci ne gredo v eno trgovino in tam nakupijo vse, kar rabijo. Imajo namreč pretuhtano, kje kaj kupiti. Meso, jajca in mleko tukaj, sadje tam, pijačo zopet drugje, itd. Ravno tako tudi ne mečejo v vozičke kar vse po vrsti - je vedno treba pregledati cene, količino, itd. Se tudi ne kupuje vedno, kar srce poželi.  Če je ta teden znižana svinjina, se bo pač jedla svinjina, naslednji teden pa kurje bedrce, če bodo v akciji.
Še ena ankedota, ki sem jo že zdavnaj hotel omeniti, pa sem pozabil. Na faksu je profesor razlagal, da je bil v Turčiji in to ravno takrat, ko je bila gospodarska kriza tukaj najbol popularna v tujih medijih. Bojda je žena želela na bazarju kupiti določeno torbico in so se potem "dajali" za ceno pa je bil prodajalec neomajen. Ko je nato izvedel, da sta z Islandije, se je hitro opravičil in ceno spustil za polovico. "Da ne bo služil na račun revežev," je menda še dodal.

Za konec pa samo še nekaj fotk, ker jih že dolgo ni blo. Zadnje dva dni je kar precej snežilo in je prav prijetno sprehajati se po Reykjaviku. Ravno sedajle slišim, da zunaj dežuje, zato bo jutri verjetno precej bolj žalostno. Mimogrede še tole - če te vroča voda nič ne stane, si lahko privoščiš marsikaj - Islandci ne plužijo cest, imajo pod njimi napeljane cevi z vročo vodo, ki ogrevajo cestišče in tako se sneg stopi v nekaj urah, cesta ali dvorišče pa čisto brez švica zaradi kidanja. No, povsod še tega niso napeljali in ponekod na cesti al na pločniku je zato živ led. Predvsem ženske, ki kljub zimi še vedno hodijo v visokih petah se prebračajo, pa se nihče ne sekira.

Smrekce že stojijo

 

  

  

Parlament (Althingi) - pred tole bajto vsako soboto protestirajo. Že 2 meseca zapored.

 

  

Jezero je sedaj zamrznjeno