23. 6. 2006, Letališče v Dubaju, 7:45

 

Nočni let preko Balkana, Turčije, delček Iraka in že smo pristali v Dubaju. Slišal sem precej pozitivnih govoric o Emirates airlines in lahko rečem, da sem se na lastne oči prepričal, da držijo. Njihova flota je med najmlajšimi in to se tudi v notranjosti pozna. Vsi sedeži so opremljeni z lcd zasloni, na katerih lahko ves čas spremljaš podatke o letu, si ogledaš preko 50 najnovejših hollywoodskih filmov ali zimzelenih uspešnic, TV serije, posnetke športnih tekem, poslušaš glasbo iz njihove ogromne baze albumov, igraš igrice z drugimi potniki na letalu, proti plačilu, ki ga opraviš kar sam s kreditno kartico, pa lahko celo kličeš domov, pošiljaš sms-e in deskaš po internetu. Na nosu in trupu letala sta nameščeni še dve kameri, ki prenašata živo sliko na ekran, kar je še posebej zanimivo gledati pri vzletu oz. pristanku.

 

Dubaja na žalost iz zraka, pa čeprav sem sedel pri oknu, nisem videl skoraj nič. Celotna pokrajina je bila zavita v meglico. Temperature pa so bile klub zgodnji uri kar šokantne. Ob pol sedmi uri zjutraj, ko smo stopili iz letala jih je bilo že 32. Kako se ljudje počutijo okrog poldneva ne upam niti pomisliti.

 

Letališče je eno samo veliko gradbišče, na vsakem koraku se gradi kakšen nov terminal ali kaj podobnega. Vidi pa se, da Arabci z denarjem ne skoparijo in to opaziš na vsakem koraku. Polno je trgovinic s prestižnimi izdelki, barov, restavraciji, ki so vse čudovito opremljene, celo mošeje imajo, ki pa so seveda ločene. Ene za ženske, druge za moške. Najbolj »prestižno« presenečenje pa me je čakalo na WC-ju. Pritekel sem noter in se usmeril direktno proti toaletnim školjkam, ko me prijazen varnostnik ustavi in usmeri v zgledno poravnano vrsto, kjer čakam in opazujem. Šef, ki usmerja ljudi, ima poleg sebe še dva »podložnika«. Takoj, ko nekdo na WC-ju opravi svoje, eden od teh dveh odhiti do školjke in jo temeljito zdrgne z gobico, da se le-ta pred prihodom naslednjega uporabnika sveti. Ko je WC očiščen šele varnostnik iz vrste pošlje naslednjega čakajočega. Super zadeva, vendar pa moram priznati, da sta se mi ta dva čistilca kar malce zasmilila. Res čudovita služba, celoten delovnik hodiš od školjke do školjke in gledaš/vohaš, kaj ljudje is celega sveta puščajo za sabo.

 

Kmalu pa sem že imel naslednji let….