66° North: 11. 7. 2006, Tauranga, 12:30

Zjutraj sem šel z Milošem v Allied work force. Glede papirjev in dovoljenj vlada v Novi Zelandiji ravno takšna, če ne še večja, zmeda kot v Sloveniji. Uradniki so, roko na srce, neprimerno bolj prijazni, ustrežljivi in hitri in te ne pošiljajo od enega okenca do drugega ampak oni skačejo okoli, ti pa le sediš in čakaš. No, kljub temu pa nihče točno ne ve, kaj se za določeno delo potrebuje in kaj ne.

Ko sem prišel v agencijo, sem moral izpolniti formular, vendar pa so mi dejali, da ne morem dobiti dela, dokler ne predložim delovnega dovoljenja in ird number. Miloš pa brez dovoljenja tam dela že 14 dni. Seveda sem bil tiho, da ne bi še njega spravil v zagato, ampak zadeva je res ekstremno čudna. Vrnil sem se nazaj v hostel in na pošti še enkrat poslal zahtevo za work permit, tokrat z originalnim potnim listom in samo želim si, da mi ga ne bodo nekje zgubili ali založili.

Zapeljal sem se še do Mt. Maunganui, kjer se nahaja hostel, ki tudi pomaga z iskanjem dela, vendar na žalost le tistim, ki tam stanujejo. Seveda sem se naredil nebogljenega in jokal, kolikor se je dalo, vendar se gospodična ni omajala. Povedala je le, da je delo, ki ga ponujajo, obrezovanje kiwija in delo v pakirnicah. Pakiranje kiwija, mesa ali rib. Plačano pa je 10.50$ na uro before tax, kar je še vedno bolje kot moje sedanje delo. Naslovov teh pakirnic pa nisem in nisem uspel izvleči iz nje. V hostlu sem se nato lotil raziskovanja in upam, da mi bo le uspelo priti do teh pakirnic. Prebrskal sem že rumene strani, zavrtel nekaj številk, sedaj pa se odpravljam čez cesto v internet cafe, kjer bom še po internetu posurfal in mogoče bom le prišel do želenih informacij.

Poklical sem tudi nekaj računalniških firm, če mogoče iščejo kakšnega part time delavca, vendar brez uspeha. V eni firmi so mi obljubili, da me bodo poklicali nazaj, vendar mislim, da iz te moke ne bo kruha.

Ker grem na internet, pa sem priložnost izkoristil še za hiter update bloga in po dolgem času zopet nekaj slikic.