14. 7. 06, Tauranga, 18:30

Pozdravljeni!
Delo je še vedno enako zoprno, palca me sicer bolita že malce manj, dobivam že "ledrasto" kožo, noge, križ in vrat pa iz dneva v dan bolj bolijo.
Včeraj se je zgodila manjša tragedija. V hostlu sem šel na računalnik in update-al blog. Tako kot ponavadi, sem tekst, ki sem ga napisal na notebook prekopiral iz mp3 playerya. Ko sem ravno zaključeval, so me že klicali k televiziji, saj sta Jun in Lorent že začela z gledanjem filma.
Pogledali smo film, nato pa vsak v svojo posteljo. Ravno ko sem se spravljal pod odejo, sem se spomnil, da pogrešam mp3 player. Skočil sem do računalnika, vendar ga že ni več bilo. Povprašal sem Hayley, če ga je kje videla in rekla je, da je pred 15 minutami še bil pri računalniku. V tem času pa je v hostel prišlo in odšlo nekaj ljudi in eden od njih je očitno olastninil moj mp3 player s kablom vred.
Malce je bilo žalovanja, linija, na kateri zbiram prostovoljne prispevke dobrih ljudi za nakup novega pa je odprta 24h na dan.
Današnji dan je bil zato malo bolj zoprn, saj sem moral delati brez glasbene podlage, ki me vsaj malo drži pokonci in preganja čas. Danes sem tudi videl, kaj pomeni izraz "4 seasons in a day". Zjutraj je bilo vreme brez oblačka in vsi smo skakali naokoli v kratkih majicah. Kasneje je začelo močno pihati, prišli so oblaki, pa spet malo sonca, malo megle, nato par kapljic dežja in v tem stilu naprej ves dan. Le snega in toče ni bilo.
Maja me je obvestila, da me pri njih zopet čaka nekaj papirjev, ki so prišli po pošti. Iz "službe" sem šel malce prej in se ustavil pri njih. Končno WORK PERMIT. Pravzaprav zadeva ni nič posebnega, dobiš nekaj lističev papirja, na katerih je na dolgo in široko razloženo kakšne so omejitve sezonskega delovnega dovoljenja, tvoje pravice, nekaj koristnih telefonskih številk in tako naprej. Samo dovoljenje pa ti "nalimajo " v potni list. Za vse skupaj pa ti zaračunajo 120 dolarjev.
Sedaj čakam le še na ird number, potem pa bom mogoče že celo videl tistih nekaj zasluženih centov.
V hostlu sem komaj pojedel kosilo, ko je že prihrumel Miloš, ki ima vsak dan več težav. Ker dela v gostilni in pri allied work force rabi general work permit in ne seasonal, kakršnega sem jaz ravnokar dobil. Za general work permit, ki stane nekaj dolarjev več, moraš priložiti tudi zdravniško potrdilo, dobiti rentgensko sliko in še nekaj malenkosti. Ker spet ni vedel, kje, kdaj in kako naj začne z vsem tem, me je spet prosil, če ga zapeljem po opravkih. S seboj je vzel še enega Brazilca iz hostla, ki je te stvari urejal že pred parimi tedni in se naj bi bolje spoznal na celotno zadevo. Obiskali smo zasebno x-ray kliniko in pa ambulanto. Miloš je že vse med seboj pomešal, zato sem moral pri zdravniku kar jaz prevzeti pobudo in receptorki razložiti za kaj se gre, med tem pa sem porabil kar nekaj živcev, da sem še Milošu Razložil kaj točno se zahteva od njega.
Ko smo se končno zmenili, sem ga pustil pri zdravniku, jaz pa sem odšel po trgovinah na ogled za novim mp3 playerjem. Na poti domov pa sem zavil v internet cafe, od kjer sedaj tudi pišem te vrstice.
Hvala za vse komentarje, o britju sem že razmišljal, sedaj pa me je par besed res spodbudilo k tem dejanju, čeprav tukaj ni pravega razloga za britje :D.
LP
Vasja
Lepo se imejte in oglasite se še kaj.