66° North: 21. 6. 06, Auckland, 21:00

Ja, spet sem pri Bianci. Deja-vu drugič. Kot sem že omenil, sem moral biti v centu Aucklanda do petih popoldne. Zjutraj sem v Paihi-ji imel rezervirano hitro ekskurzijo po zalivu. Ponavadi traja celoten ogled 3 ure, če pa si na tesnem s časom, pa lahko opraviš isto pot v uri in pol z malce hitrejšim plovilom in bolj adrenalinsko vožnjo. Gliser sprejme okoli 50 ljudi in ima dva velika motorja, vsak s po 800 konjskimi močmi.

Obleči smo morali nepremočljive hlače in jakne, nase pripeti rešilni jopič, nadeti očala, fotoaparate pa spraviti v vodotesne torbe. Če je morje zelo razburkano si menda na koncu popolnoma premočen.

Iz zaliva smo odšli počasi, nato pa je plovilo pospešilo do skoraj 50 vozlov. Zapeljali smo se do znamenite »Hole in the rock« - otoka v zalivu, v katerega je zob časa izklesal velikansko votlino, skozi katero se lahko zapelješ. Menda smo bili prvi po več kot desetih dneh, ki nam je uspelo z gliserjem priti skozi. Morje je bilo skoraj popolnoma mirno – popolno nasprotje zadnjih par dni. Skiper je pokazal sliko te iste votline iz prejšnjega dne in, čeprav je visoka vsaj 10 metrov, so bili valovi na sliki tako veliki, da so popolnoma zakrili votlino.

Ekskurzija se je nadaljevala in priča smo bili še par osupljivim otočkom, plažam in zalivom. Na majhnem otoku smo opazili celo nekaj tjulnov, ob povratku v pristanišče pa nas je pozdravila tudi jata delfinov, ki so igrivo skakali iz vode.

Vožnja je bila zaradi mirnega morja precej manj adrenalinska kot smo sprva pričakovali pa tudi lepo suhi smo prišli nazaj na kopno, vendar smo se pa le lahko zapeljali skozi votlino.

Meni se je že mudilo, zato sem na brzino odložil obleko in jopič in z avtom oddrvel proti Aucklandu. Dan je bil precej sončen in lep in vidljivost je bila neprimerno boljša kot dva dni nazaj, ko sem se po isti poti vozil v Paihio. Kar malo žal mi je bilo, da sem moral kar najhitreje priti v Auckland, saj bi se z veseljem ob poti večkrat ustavil in se malo razgledal naokoli.

Vožnje po levi in pravil sem že za silo navajen, vendar moram priznati, da sem imel pred vstopom v sam center Aucklanda malo treme. Vozil sem ekstremno počasi in kar se da previdno, da se le ne bi kaj zgodilo. Promet je namreč zelo gost in mimogrede se lahko pripeti kaj neprijetnega. Po krajšem iskanju sem odkril parkirno mesto, ki je seveda plačljivo in odšel do Emirates, ki se nahajajo na Queen street v središču mesta.

Nekaj stvari mi je uspelo urediti vendar na žalost zadeva še vedno ni v celoti zaključena. Do popolne potrditve mojega postanka v Sydneyu bo treba počakati vsaj do ponedeljka, ko bodo dobili odgovor iz nemške podružnice te letalske družbe, da je vse »OK«.

Veliko raje bi sicer videl, da bi že danes odkorakal od tam z novo karto v rokah, vendar je uslužbenka dejala, da jo bom lahko brez težav dvignil kar na letališču v Christchurchu preden grem.

Poleg tega pa bi rad čim prej rezerviral tudi notranje lete po Avstraliji, saj se cene iz dneva v dan spreminjajo – višajo. V planu imam iz Sydneya leteti v Melbourne, tam ostati nekaj dni, nato z avtobusom do Adelaida, iz kjer bom odšel na 10 dneven tour s terenskimi vozili po osrčju avstralske puščave mimo Ayers rock do končne postaje v Alice Springs. Od tam pa zopet na letalo in v Sydney. Tokrat upam, da bom končno videl kaj več kot le tamkajšnje letališče. V Sydneyu bom predvidoma ostal 6 dni, nato pa 20. septembra let v Dubaj in nato domov.

Kakorkoli že, to je sedaj, z izjemo rezervacij , še precej oddaljeno. Čaka me še dobršen del poti po severnem otoku in pa še celoten južni otok.

Jutri jo bom mahnil proti Waitomo caves, nato pa najverjetneje do mesta Taupo. V Auckland se sedaj res ne bom več vračal pa tudi z datumi nisem preveč omejen. Edina stvar, za katero moram skrbeti je, da bom v Wellingtonu do 30. julija, saj naj bi takrat pobral tisto punco iz Nemčije.

Se slišimo, ko se slišimo :).

Vasja