66° North: 24. 7. 06, Taupo

Malce sem poležal v postelji, nato pa le vstal in najprej poklical Emirates, če so že uredili vse v zvezi z letalsko karto, kar je bilo precej utopično pričakovati. In tako je tudi bilo. Jutri jih moram spet poklicati in res si želim, da bi do takrat kaj uredili, saj se z rezervacijami že precej mudi. Nato sem odšel na manjši sprehod po mestu, saj si ga odkar sem tukaj sploh še nisem ogledal. Šele sedaj sem se začel zavedati, da mi je mesto neverjetno všeč. Mogoče zato, ker sem v NZ že en mesec in sem se že precej udomačil ali pa zato, ker je pokrajina in mesto neverjetno podobno kakšnemu avstrijskemu mestecu, ki leži ob jezeru, zadaj pa se dvigajo gore pokrite s snegom. Kakorkoli že, prav užival sem, ko sem se sprehajal po ulicah in ob jezeru.

Dan ni smel iti čisto v nič, zato sem se z avtom odpeljal par kilometrov iz centra in si ogledal Craters of the moon. Spet nekakšen park, ki je nastal zaradi precej pestre vulkanske preteklosti. Povsod je polno jam, iz katerih uhaja vroča para.

Pogledati sem šel tudi, kako zgleda geotermalna elektrarna, nato pa še do soteske, po kateri teče reka Waikato. Na reki je zgrajena hidroelektrarna, vsak dan ob določeni uri pa dvignejo zapornice, zaradi katerih je nastalo manjše jezero, in struga naraste, nastanejo pa prav ogromne brzice.

Želodec mi je začel že precej kruliti in ker že par dni nisem imel konkretnega kosila, saj sem vsak dan skoraj cel dan kaj počel in ni bilo časa za »tapravo« južno, sem se odločil, da si vzamem malce več časa in si nekaj skuham.

Vsi ponavadi jedo glavi obrok šele zvečer, zato sem imel kuhinjo čisto za sebe. Skuhal sem si riž, spekel piščančji zrezek zraven pa pojedel še ogromno skledo solate, tako, da sem se spet malce napolnil z vitamini.

Sedajle si bom moral spet pripraviti hrano za jutrišnji pohod, oprati moram še perilo, saj mi svežih oblačil že zmanjkuje, nato pa mogoče še malo v savno, potem pa spat. Jutri bi pa že bil skrajni čas, da prehodim ta zloglasni Tongariro crossing!

Se slišimo!

Vasja