8. 7. 06, Tauranga

Poročilo dneva pišem z enodnevno zamudo (trenutno je že nedelja), kajti včeraj zvečer je bilo kar pestro. Zjutraj sem odšel na delo in, ker je bila sobota, sva bila tam le jaz in Rex – starejši možakar iz Švice, ki je učitelj smučanja in že dolgo časa živi v Novi Zelandiji. Nekaj časa dela na nasadih kiwija, ko je bil mlajši pa je občasno tudi poučeval smučanje na južnem otoku. Lahko, da sem to že omenil kdaj prej. On je delal, ker je res zagrizen, jaz pa predvsem zato, ker sem tako počasen in rabim še soboto, da celo kaj zaslužim :).
Nazaj grede sem moral natankati avto, kupiti kartico za telefon (znova) in se ustaviti še v pak'n'save, kjer sem zopet nakupil nekaj »fasnge« za čez teden. Preden se dobro obrneš okoli si lažji za 150 dolarjev. Upam pa, da mi bo sedaj zaloga bencina in hrane zdržala vsaj za dober del tedna.
Rugby tekma ni bila v petek zvečer, kot sem sprva mislil, ampak je bila na sporedu ravno ta dan. V hostlu sem se šel stuširat, nato pa me je Francoz po imenu Lorent (ne vem kako se njegovo ime prav napiše) povabil, naj se jim pridružim v lokalu nekaj ulic naprej, kjer bodo gledali tekmo. Ker še nisem izkusil nočnega življenja tukaj in pa seveda rugby tekme sem se odločil, da tega ne smem izpustiti.
Rugby je tukaj resnično nacionalni šport. Ne le, da ga igrajo na vseh šolah, tudi tekme spremljajo vsi in prav nič ni važno ali si moškega ali ženskega spola. Na dan tekme se vse gostilne oziroma pub-i spremenijo v prostore za spremljanje tekem. Povsod so prižgani projektorji in big screen tv-ji. V lokalu, v katerem smo bili zmenjeni, da se dobimo, so zunaj postavili celo tribuno in tekmo projecirali na velikansko platno. Lorent precej dobro pozna pravila, saj je rugby precej popularen tudi v Franciji, in me je malo vpeljal v celotno dogajanje, tako, da sem vsaj približno vedel kaj se dogaja. Ni potrebno posebej poudarjati, da so bile vse gostilne polne do zadnjega kotička in prav vsi so izredno zavzeto navijali.
Tekma se je končala s precej močno zmago All Blacks, zato se je rajanje nadaljevalo naprej v noč. Naša druščina, ki je bila sestavljena iz Francoza Lorenta, Angležinje Hayley (prav tako ne vem, če sem prav napisal), Korejca Jun-a in mene, je po nekaj pivih odšla nazaj v hostel, kjer nam je Jun skuhal tradicionalno korejsko večerjo – nekaj v stilu sushi-ja. V vodo je vrgel nekaj školjk, dodal malo soli in popra ter mlado čebulo in že smo imeli juho, ki pa je seveda popolnoma drugačna od tiste ta nedeljske goveje župce doma. Nato je pripravil zelo pikantno omako iz čilija, olja, sladkorja in kisa, skuhal riž in na tanko narezal surove ribje fileje. Vsak je na krožnik dobil nekaj kosov ribe, par žlic riža, nekaj solate, vse skupaj pa je bilo prelito z omako.
Z rahlo negotovostjo smo zagrizli v surovo ribo, vendar smo se na koncu vsi strinjali, da se sploh ni okusilo, da riba ni kuhana.. Po Jun-ovih besedah je to zanj ena najboljših domačih jedi, ki pa naj bi bila v Koreji kar precej draga in je zato ne jejo prav pogosto. Se grem stavit, da če bi to na mizo postavili v Sloveniji, bi jih tri četrt vrglo celotno zadevo med pomije.
Na koncu smo pojedli še vsak kos jabolčne pite, ki jo je spekel Lorent, ki ima očitno malce preveč časa čez dan :).
Imeli smo še nekaj energije, zato smo obredli še par gostiln, opazovali dogajanje okrog nas, spili par piv, oni so potem še nekaj časa vztrajali, jaz pa sem ob 2 zjutraj šel domov in zaspal kot klada. Nočno življenje tukaj je pa kar precej intenzivno. Treba je upoštevati, da je trenutno zima in ni visoka sezona, pa so kljub temu skoraj vse gostilne polne. Ljudi je kot mravelj in za vsakem vogalom najdeš kakšnega, ki se je malce »utrudil« in si našel prostor za počitek.
V oči mi je padlo nekaj zanimivih idej, ki bi jih bilo vredno poskusiti doma. V Ljubljani ali pa Zasavju po prekrokani noči vedno iščemo nekaj za pojesti, ko se vračamo domov in le malo kje se najde kaj odprtega. Tukaj imajo stojnice postavljene kar pred gostilnami in celo noč kot za med prodajajo hot dog-e, pečen krompir, itd. Videl sem celo kombi, ki se vozi na okoli in ustavlja pred gostilnami, kjer se zadržuje največ ljudi in prodaja hrano, čaj, kavo, itd.
Naš hostel se nahaja v strogem centru Taurange in je obkrožen s samimi pubi in gostilnami in zjutraj, ko se zbudimo, lahko vsako jutro vidimo razdejanje, ki ga horde pijanih ljudi pustijo za sabo. Razbitih in napol praznih steklenic je bilo tudi danes zjutraj kot solate.