15. 8. 06, Christchurch

Tokrat pa sem le lahko lenaril v postelji in vstal šele ob pol enajstih. Malo zajtrka, nato pa spet v mesto po opravkih. Najprej sem z Garethom odšel v flight center, kjer je on kupil letalsko karto za let iz Christchurcha v Auckland. Skoraj neverjetno je, da se bolj splača leteti nazaj, kot pa se vračati z avtobusom in trajektom. Odločil se je, da gre naslednji dan v Wanako, kjer bo še nekaj časa prebil s Sarah in Ivanom, nato pa se bo v torek vrnil nazaj v Christchurch in v sredo odletel v Auckland. Na vsak način me je skušal prepričati, naj grem z njim v Wanako, vendar pa, kljub temu, da bi z veseljem šel, je to popolnoma nepotreben strošek, zato sem ga moral razočarati in se odločiti, da ostanem tukaj. Bo pa imel revež še zahtevno pot domov. Dober teden bo preživel še v Aucklandu, nato pa se bo v Veliko Britanijo vrnil preko Los Angelesa, kjer bo napravil še 5 dnevni postanek. Težava pa je v tem, da sta ravno letališče LAX in Heathrow zaradi nedavnih terorističnih groženj najbolj zavarovana in bo verjetno porabil ogromno časa pri pregledu prtljage. Poleg tega so na letih preko USA in Londona prepovedali skoraj vso ročno prtljago. Na letalo tako poleg dokumentov in življenjsko nujnih zdravil ne moreš vzeti praktično ničesar, kar pa je jako neprijetno.

Tudi jaz sem moral urediti vse formalnosti glede mojih letalskih kart, zato sva poiskala Emirates airlines. Vse spremembe so bile že potrjene in rezervirane, tako da sem moral le še dobiti nove karte in pa seveda plačati dodatne taxe. Ne glede na to, koliko planiraš, pa se stroški enostavno ne izidejo po pričakovanjih, kar je včasih prava frustracija. V Aucklandu so mi pri Emiratih zatrdili, da je znesek, ki ga moram doplačati, 130 evrov za spremembo datuma in ponovno izdajo kart in pa nekaj malega letaliških taks za letališče v Sydneyu. Nekaj malega letaliških taks se je kar naenkrat prelevilo v 110 NZD, s čimer sem bil vidno nezadovoljen, vendar pa klub jasnemu nasprotovanju in ugovarjanju nisem mogel narediti nič in tako sem moral plačati celoten znesek.

Končno pa sem le imel v rokah nove karte, nato pa sem se napotil še v banko in na račun položil denar od avta. Pozanimal sem se tudi, če lahko račun in kartico uporabljam v Avstraliji. Zaradi drugačnega sistema plačevanje s kartico v trgovinah ni možno, lahko pa z njo dvignem denar na bankomatih, vendar pa pri tem zaračunavajo provizijo, poleg tega pa je cel kup nevšečnosti, če želiš račun zapreti v Avstraliji, zato sem se odločil, da račun zaprem preden bom odšel v Oz in raje nesem s seboj denar.

Drugih bistvenih stvari pa je za ta dan zmanjkalo. Odšla sva nazaj v hostel, nekaj pojedla, nato pa je Gareth zahteval, da grem z njim v pub, saj se morava naslednji dan posloviti in ne bi zgledalo, da bi večer preživela v hostlu. Kot sem že dejal, je sedaj treba šparati, zato sva spila le vsak eno pivo, nato pa odšla spat.