66° North: 28. 8. 06, Melbourne

Če ne bi imel budilke, bi verjetno spal do opoldne, tako pa me je piskajoči zvok vrgel pokonci ob pol osmih. Po zajtrku sem se zopet odpeljal v mesto. Jutranja prometna gneča je bila v polnem zamahu, zato je bil tramvaj zelo zaseden, poleg tega pa so se v mesto vile kolone avtomobilov. Preden smo prispeli do centra se je na tramvaju zgodil še manjši incident. Moški, star okoli 30 let je ravno hotel izstopiti, ko se je kar naenkrat sesedel in zgrmel na tla. Nekaj ljudi ga je takoj obstopilo in preverilo kaj se z njim dogaja in ali je sploh še živ. Tudi voznik tramvaja je prišel pogledat, kaj se je zgodilo, medtem pa je nekdo izmed potnikov po mobitelu že klical rešilca. Ravno, ko je opisoval, kaj se je zgodilo, pa je človek, ki je očitno le omedlel, prišel nazaj h sebi, se malo obotavljajoče pobral in, kot da ni nič, odkorakal s tramvaja. Moški z mobitelom je skočil za njim in ga skušal prepričati, naj počaka na rešilca, vendar je zatrjeval, da se počuti v redu in, da ni potrebe po rešilcu. Malce začudeno in skoraj nedojemljivo, kaj se je ravnokar zgodilo, smo se, tisti, ki smo ostali na tramvaju, gledali med seboj, voznik pa je odpeljal naprej.
Dan sem začel s sprehodom ob reki Yara, ki deli Melbourne na dva dela. Ob njej so speljane čudovite sprehajalne poti, na obeh bregovih pa se v nebo dvigajo visoke zgradbe. Nato sem s tramvajem odšel do St. Kilda beach – enega izmed mnogih predelov tega ogromnega mesta. Ta predel leži na obali in peščena plaža je raj za sprehajalce, »trimčkarje« in, v poletnih mesecih, kopalce. Tudi tukaj sem malce fotografiral in se sprehodil naokoli.
Ob povratku v center sem prehodil še kar nekaj poti in si ogledal vse tipične »mestne« znamenitosti. Parlament of Victoria, nekaj cerkva (2 med njimi so ogromne in presenetljivo lepe), parkov, muzej (le od zunaj), itd.
Če bi me včeraj kdo vprašal, kakšen se mi zdi Melbourne, bi zagotovo odvrnil, da ni nič »ekstra«. Začetnemu slabemu vtisu je brez dvoma kljubovala neprespana noč in zato moje bolj slabo in razdražljivo psihično stanje. Danes pa je bila slika popolnoma drugačna. Zopet sem bil konkretno naspan in, ko je zjutraj posijalo sonce, mi je bilo prav v veselje potikati se po mestu. Melbourne je res, kot pravijo, kulturno gledano, najboljše mesto v Avstraliji. Nekatere zgradbe so resnično čudovite in precej presenečen sem bil, da jih je veliko tudi relativno starih – starih v avstralskem pomenu besede, kar pomeni zgrajenih okoli leta 1850. Poleg tega je mesto polno muzejev, gledališč, galerij, koncertnih, športnih in drugih prireditvenih prostorov, itd. Tukaj se tudi odvija velika nagrade Avstralije formule ena in teniški Australian open.
Kot sem že dejal, se mi je vtis o mestu danes precej izboljšal, vseeno pa imam mest za nekaj časa dovolj in resnici na ljubo, v Avstralijo nisem prišel zato, da bi si ogledoval muzeje in umetnostne galerije, itn. ampak zato, da vidim vsaj delček narave, osupljive pokrajine in živalskega sveta, ki ga ponuja ta kontinent. S tem v mislih sem se odločil, da že jutri popoldne zapustim Melbourne in se z avtobusom podam na 1400 kilometrov dolgo obalno pot do Adelaida, ki vodi po menda prekrasni The great ocean road in za katero bom porabil 3 dni. Ostalo mi bo še 2 dni časa za ogled Adelaida, nato pa se bom v ponedeljek, ravno danes teden, podal v osrčje avstralske puščave in za 10 dni skoraj popolnoma zapustil civilizacijo.

Baraga house - slovenski hostel