2. 9. 06, Adelaide

Hostel, ki sem ga rezerviral po telefonu zagotovo ni največji biser, ki ga mesto premore. Čeprav mi ga je priporočilo nekaj ljudi, je zagotovo eden slabših med vsemi hostli, ki sem jih imel priliko spoznati na tem potovanju.

Majhne, slabo zračene sobe, umazana kuhinja, majhna kopalnica in wc. No, vsaj brezplačen zajtrk čaka v kuhinji vsako jutro, čeprav toast, margarina, marmelada in avstralski vegemite niso višek prestiža. Že včeraj, ko sem prišel v hostel, mi je postalo jasno, da se veliko časa tu notri ne bom mogel zadrževati in sem preostanek večera odkrival mesto.

Tudi danes je bila stvar podobna. Brezciljno sem se sprehajal naokoli in, tako kot že večkrat, brez načrtovanja odkril nekaj prijetnih krajev. Hodil sem po mestnih ulicah in na koncu precej obljudene nakupovalne ulice naletel na tržnico, ki je odprta le ob sobotah. Polno stojnic z najrazličnejšimi izdelki in hitro hrano, na koncu tržnice pa celo oder in živa glasba. Tričlanska lokalna zasedba je preigravala razne stare in malo manj stare rockovske uspešnice in prav prijetno je bilo uživati v glasbi in prijetnem spomladanskem vremenu. Po dveh mrzlih mesecih in nošenju popolnoma zimske garderobe sem končno spet dočakal vreme, primerno za kratke hlače in majico.

Knjižnica v Adelaidu ponuja celo brezplačen dostop do interneta, zato sem tam prebil kar dobri dve uri in malo brskal po internetu ter bral novice iz rodne domovine. Zvečer pa sem skupaj s sotrpini iz hostla pogledal še en film in za mano je bil še en dan.

Osrednji trg v Adelaidu