66° North: raport 3

Salam!

Turcija je dokoncno premagana! Upirala se je 3 dni in en in pol casovni pas. Kilomterov je bilo pa prevec, da bi clovek stel. Kot sem napovedal v prejsnjem mejlu, je vlak iz Istanbula krenil cca. ob 23h v sredo. Rezervacije sedezev in lezisc na turskih (in kot se je kasneje izkazalo tudi iranskih) vlakih niso vredne pol litra mlacne vode. Zmaga mocnejsi in hitrejsi. H sreci sva ze takoj na zacetku spoznala dva cudovita cloveka, s katerima sva si nato celo pot delila kabinico. Mori je Iranec, Paula pa Finka. Spoznala sta se na Cipru, se porocila in sedaj zivita v Tampereju na Finskem. Ob prvem srecanju sem iz lagerja privlekel tistih par finskih besed, ki jih poznam, in hitro smo bili precej na ti. Mori se po vec kot dveh letih vraca na obisk k starsem, za Paulo pa bo tako kot za naju to sploh prvi stik s perzijskim svetom. Da sta bila neskoncno prijazna in ustrezljiva, je skoraj premil izraz. Mori je potrpezljivo odgovarjal na niz vprasanj o Iranu, njihovem jeziku in kulturi, ki so se vrstila kot po tekocem traku celotno pot. Vec kot odlicno je odigral tudi vlogo prevajalca in tolmaca, ko je bilo to potrebno.
Voznja je na trenutke sicer res bila duhomorna, vendar sem si nekako uspel krajsati cas s kombinacijo branja, pogovorov z Iranci, igranjem backgammona in spanjem. Je pa tudi voznja skozi te predele Bogu/Alahu za hrbtom precej zanimiva. Vcasih clovek ne more verjeti ocem, kje vse je clovek sposobne postaviti bajtico in furati svojo kmetijo. Do najblizjega soseda pa verjetno 1 dan z motorjem ali 3 dni s konjem.
Dejstvo je, da se na vozne rede ni za zanasati. Postanki se iz nekaj minut mimogrede zavlecejo na urico ali vec. Piko na i je dodalo 3 urno cakanje v majhni vasici, pred osamljeno vojasko bazo, nekaj ur voznje pred jezerom Van. Uradna razlaga oz. Morijeva interpretacija te izjave je bila, da moramo cakati, ker vojaki pregledujejo tunele, ki lezijo na nasi poti, zaradi morebitnih bomb. Nahajali smo se namrec v kurdskem delu Turcije, kjer pogosto prihaja do napetosti med "avtohtonimi" Turki in Kurdi, ki jih je tukaj precej. Kurdi so sicer narod, ki je razdeljen med Turcijo, Sirijo, Irakom in Iranom. Imajo svojo kulturo in svoj jezik. V Turciji si precej mocno prizadevajo za avtonomnost in osamosvojitev, zato odnosi niso najboljsi.
Ceprav so se omenjale bombe, je bilo ozracje precej umirjeno in vsaj jaz kaksne vecje nevarnosti nisem cutil. Sem pa ta cas izkoristil za igranje backgammona z domacini, ki so se zopet izkazali za gostoljubne. Celo caj so mi castili. Je pa zanimivo, ko v taksni vukojebini opazujes starcke, ki imajo vsak za svojim pasom najnovejsi mobitel, kar ga je videl svet. Eden izmed njih mi je celo ponosno razkazoval, kako njegov mobitel lovi televizijski signal in je mozno na njem gledati televizijo. Z eno besedo: svasta!
V nadaljevanju poti smo morali preckati jezero Van, ki sicer ponuja lepe razglede, vendar smo nekaj zarkov svetlobe ujeli le se na zacetku, potem pa lahko le se steli zvezdice. Je pa teh nekaj uric na trajektu malce razbilo monotonost celotne voznje, kar je imelo name precej blagodejen ucinek.
Na drugi strani smo se vkrcali na iranski vlak, se zopet kot psi za kost stepli za proste kabine (mi 4je - Matic, Mori, Paula in moja malenkost smo bili takticno organizirani, zato je bil uspeh zagotovljen). Iranski vlak je sicer precej starejsi glede na letnik izdelave, so pa kabine v njem precej prostornejse in lezisca vecja. Po vec kot dveh dneh basanja s prepecenci in sirom sva si koncno privoscila tudi malo tople hrane. Piscanec in zvrhana gora riza za dobre 3 evre in 50 centov! Cudovito!
Ker je vlak imel precej zamude sva opustila plan, da se izkrcava v Tabrizu in "potegnila" do Zanjana. Prespala sva v nenormalno vroci sobi - danes zjutraj sva ugotovila, da so naju porinili ravno nad kuhinjo. V vseh ostalih sobah se je namrec dalo vsaj za silo dihati.
Sedaj moram pa pocasi zakljuciti. Ura je nekaj cez 9 - tukaj smo 2 in pol uri pred vami v rodni domovini - in caka naju pester dan. Z busom v Sultaniyeh, nato pa najverjetneje naprej do Quazvina.

Ko pridem do interneta se zopet javim.