Majhne stvari imajo lahko velik pomen - Kolbeinsey

Če za trenutek pozabim rdečo nit šeg in navad...ali pa mogoče prodam tudi to kot šego in navado Islandije...Kakorkoli že, najbrž ni misterij, da je ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v Islandiji ribištvo. Sicer se v zdajšnih časih radi pohvalijo, da ribištvo oz. ribe niso več glavni izvozni produkt in da ta panoga ne zaposljuje niti približno več toliko ljudi kot svoje čase. S tem seveda namigujejo na to, da njihovo gospodarstvo ni več odvisno od ribarjenja. Kljub temu pa se vedno da debatirati o tem, da ima ribištvo prste vmes pri odločitvi Islandije, da še nikoli ni zaprosila za članstvo v EU. O tem bodo verjetno še dolge debate in predavanja na faksu, zato mogoče kdaj drugič kakšen prispevek na to temo.

Tokrat le ena zanimivost, ki iz povedanega izhaja. Ker je ribištvo tako pomembno in ker je glede na pomorsko pravo to možno, je Islandija postavila svojo ekskluzivno gospodarsko cono 200 navtičnih milj (cca 370 km) od obale. To je nekaj podobnega, kot je Hrvaška s svojo ekološko ribolovno cono nedavno uveljavljala v Jadranu, pa potem "popustila" pod pritiskom EU. Na kratko povedano, v tej coni ima država ekskluzivno pravico koristiti vse, kar jim ponuja morje (ribe, fosilna goriva, rudnine, minerali, itd.).

Zanimivost Islandije je, da je njena najsevernejša teritorialna točka majhen, bolje rečeno, mini otoček po imenu Kolbeinsey ( 67°08′09″N, 18°41′03″W), ki leži, takole na prst, 100 km severno od obale "glavnega otoka".

Točka A na sliki

Zaradi svoje oddaljenosti poveča omenjeno ekonomsko cono kar za 9400 kvadratnih kilometrov. (Mimogrede, ribolovna cona Islandije meri kar 760,000 km2, kar je 7x več kot površina Islandije.)

Kaj je tukaj tako zanimivega? Sama velikost tega "otoka". Ko je bil prvič izmerjen davnega leta 1616, se je ponašal s 700 m od severa proti jugi in 100 m od zahoda proti vzhodu. Do leta 1903 se je njegova velikost  zaradi močne erozije prepolovila. Avgusta 1985 je otok meril le še skromnih 39 metrov v širino in imel 8 metrov nadmorske višine. Na njem so leta 1989 islandske oblasti zgradile ploščad, ki je helikopterjem omogočala pristanek. Ker seveda pristajalna ploščad sredi morja, kjer ni civilizacije, ni koristila nikomur, je bilo jasno, da so s tem skušali utrditi in zavarovati otoček pred silami morja.

Preveč uspešni niso bili in v zadnjih letih se je velikost otoka kljub naporom oblasti zmanjšala na zanemarljivih 90 kvadratnih metrov. Njegov premer danes znaša le slabih 11 metrov. Zaradi erozije na njem niti helikopter ne more več pristati. Islandce pa je krepko strah, da se bo lepega dne otok vdal usodi morja, ki ga bo za večne čase pogoltnilo. Baje se bo to  zgodila tam okrog 2020. To pa bi drastično zmanjšalo območje, na katerem lahko islandski ribiči lovijo, kar jim popolnoma nič ne diši. Bo zanimivo videti, kakšno rešitev bodo natuhtali.

Read more...

Islandske šege in navade (1. del)

V naslednjih nekaj prispevkih bom rdečo nit pletel okol islandskih navad in običajev, upam, da se ne zaštrikam, ali da me kaj drugega na zmoti. 

Začenjam s precej zanimivo in čisto tipično islandsko zadevo - imena in priimki. Zadeva je precej samosvoja. Tako kot drugje, imajo tudi tu ljudje ime in priimek, vendar zadeva funkcionira na drugačen način. Priimek se ne "deduje" glede na starše ampak ima vsak človek drugačen priimek, ki ga sestavlja ime njegovega/njenega očeta (v redkih primerih ime matere), k imenu pa na koncu dodajo končnico dóttir (če je nosilec priimka ženskega spola) ali son (če je nosilec priimka moškega spola). Primer: Jón Ericsson je Jón, Ericov sin in Guđrun Einarsdóttir je Guđrun, Einarjeva hči.

S temi priimki torej zvemo le, kako je ime očetu dotične osebe, nič pa nam priimek ne pove o dejanskih sorodstvenih razmerjih z drugimi družinskimi člani. Zaradi tega se Islandci nikoli ne naslavljajo z g. Ericsson ali ga. Einarsdóttir, ampak se vedno kličejo po imenih. In to ne le v neformalnik stikih, tudi profesorje na fakulteti se vedno pokliče po prvem imenu, celo visoke politične funkcionarje ali druge ljudi na visokih položajih se naslavlja izključno po imenih.

Približno 10% Islandcev ima tudi tiste tipične, nam znane priimke, ki jih imajo še iz malodane vikinških časov, vendar pa islandska zakonodaja striktno prepoveduje prevzemanje teh priimkov ali celo, da en partner od drugega prevzame priimek (žena od moža). 

Zadeva ni povsem liberalna niti pri izbiranju imena za svojega otroka. Obstaja uradni seznam imen, ki je odobren s strani države. Uporabiti ime, ki ni na tem seznamu, je prepovedano, dokler ga ustrezna komisija ne odobri kot ustreznega in ga uvrsti na seznam. Zato tukaj ni Titanov, Lun, Ajaxov in podobnih new age imen.

Do nedavno je bila zakonodaja glede imen tako striktna, da so priseljenci, ki so želeli dobiti islandsko državljanstvo, morali prevzeti novo islandsko ime, saj njihovo seveda ni bilo na seznamu ustreznih imen.

Obstaja pa tudi navada, da novorojenčka poimenujejo šele nekaj mesecev po rojstvu, ponavadi ko ga krstijo.

Read more...

Stereotipi

Islandija: led, tema, mraz, alkoholizem, visoke cene, vikingi in škratje, veliko rib. To je le nekaj izmed asociacij, ki jih ljudje dobijo, ko slišijo besedo Islandija. Pa je vse res?

Najprej nekaj geografskih razlag, če je kdo pri geografiji v osnovni in srednji šoli sedel na ušesih! :) Islandija leži med 63 in 67 stopinjami severne geografske širine, kar jo uvršča na 7 mesto najseverneje ležečih držav. Ob tem je treba upoštevati, da nad 66 stopinj severne geografske širine leži le zanemarljivo majhen del države in le ta del dejansko spada v arktični krog, kjer je pozimi polarna noč in poleti polarni dan. Drugje v Islandiji tega pojava ni in tudi 21. decembra, ko je noč najkrajša, se sonce za, sicer skromne, 4 ure prikaže na obzorju.

Ne drži niti, da je pretežni del Islandije pokrit z ledom. Država ima res veliko ledenikov, največ izmed vseh Evropskih držav, vendar pa je to še vedno daleč od tega, da bi bila v celoti prekrita z ledom. Pravzaprav bi morala biti imena Grenlandija in Islandija ravno zamenjana. Grenlandija je namreč tista, ki ima več kot 80 % svoje površine pokrite z ledom. Islandija je precej bolj zelena. Sicer je res, da veliko gozda tukaj človek ne najde, pa tudi rodovitne zemlje ni prav veliko, kar predstavlja določene probleme. Islandija mora približno 50 % hrane, ki jo letno porabijo njeni prebivalci, uvoziti iz drugih držav. Po drugi strani pa je na Islandiji tople vode in termalne energije v izobilju, saj otok leži na prelomnici med evropsko in ameriško tektonsko ploščo, zato je povsod polno gejzirjev in vulkanov.

Kako je s cenami? Ta stereotip pa na žalost res drži. Glede na relativno dobre plače so tudi cene primerno zasoljene. Seveda tudi lega sredi atlantskega oceana prispeva k višjim cenam dobrin. Kar se vsakdanjih potrebščin tiče (beri: hrane) je tako - tisto, kar se da ulovit, vzgojit, vzredit ali nabrat na Islandiji je relativno cenovno dostopno, vse ostalo je drago kot (če si sposodim Mlakarjevo primerjavo) eno oko ven iz glave. Ribe so jasno precej poceni. Za aviacijo (kure) in pešadijo (prašiči, kravice) bi sicer takole na hitro rekel, da se jih da tudi tukaj vzredit in odebeljit na primerno težo, vendar je kljub temu njihovo meso zelo drago. Plastični prikaz: 1 kg belega mesa = 20 eur!

Alkohol? Ja! Koliko? Precej! Ob petkih in sobotah zvečer Reykjavik oživi in vsi bari in pubi v mestu se napolnijo do zadnjega kota. Pred vsakim vhodom je ponavadi vrsta za vstop. Se pa bojda stvari tu začnejo šele po polnoči, še raje po 1 uri zjutraj. Prej se vsi doma spravljajo na delovno temperaturo s pijačo iz trgovine. V gostilnah se za pol litra piva plača 600-700 kron, kar je, odkar je 1 evro vreden 130 kron, nekako primerljivo z nekaterimi evropskimi prestolnicami. Še lansko leto si za 1 evro dobil le 80 kron. To pa pomeni skoraj 10 evrov za pivo, kar je Islandijo nedvomno postavilo na prvo mesto na lestvici najdražjih pivskih destinacij. Da bi bil alkoholizem velik problem bi zopet tako na oko rekel, da ne drži. Je pa res ,da država oz. vlada postavlja lude davke na alkoholne pijače (alkoholna pijača je vse, kar ima več kot 3% alkohola in se mora prodajati v posebnih štarcunah ala Liquor store) in ravno zato so potem cene, kakršne so. Pivo iz trgovinice stane, odvisno od znamke seveda, med 1,5 in 2,5 evra. Pri vinu je huje. Najcenejši liter blizu 10 evrov. Žestoko piće tudi precej dražje kot pod Alpami. Očitno se vlada vseeno potiho boji depresij zaradi dolgih noči in njihoega zdravljenja z metodo pitja. Se pa res splača kupit pijačo v dutyfree-ju, zato vsi Islandci, ki grejo kam ven iz države, ob povratku na letališču praznijo denarnice in hlastajo za flašami.

Za konec še ena opazka. Mogoče so Islandci že malo pod vplivom Amerike - avtomobili so tukaj abnormalno veliki. Če so drugače kar precej stereotipno skromni in ne dajejo veliko na razkošne hiše in luskuzne stvari, se to pozabi, ko se kupuje avto. Večje = bolje! Vsem, ki jih pleh privlači in zanima, garantiram, da bi jim tukaj odpiralo gobec. Avtomobilov, starejših od 5 let praktično ni (izjema so oldtimerji), najbolj priljubljeni pa so seveda jeepi. In to ne kakršnikoli. Vsi tisti terenci, ki se doma zdijo gromozanski, so tukaj za tiste, ki so malce slabši vozniki in imajo težave s parkiranjem. Tisti, ki kaj dajo nase, imajo ornk avtomobile.

Mogoče ni najbolj vzorčen primer, pa vseeno. 

 -----

Tale že spada med bolj tazaresne, na žalost mi je skoraj zbežal, preden sem ga uspel dokumentirat.  

-----

Srednji razred (po velikosti) 

-----

Zgornji razred

Toliko za danes.

lp, V

Read more...

Nekje je treba začet...

Skoraj 14 dni že ista pesem. Usedem se za računalnik z namenom, da bom nekaj napisal, pa potem izpod tipk ne pride nič pametnega. Ampak, nekje je treba začet. Pa začnimo na začetku...
Svoj stari blog (http://vasko.blogsome.com) sem preselil v novi dom na googleov blogger, ki je tako avtorju kot tudi bralcem prijaznejši. Upam, da bom le uspel zmigat svojo leno rit vsaj vsakih par dni in torej v približno uglednih intervalih kaj napisati in objaviti kakšno fotko. Zakaj sem zpet usposobil celotno zadevo?
Zato ker upam, da bom zopet imel o čem pisati in da bodo vsaj tu ali tam koga stvari, ki jih bom napisal, zanimale. Začasno, natančneje za 9 mesecev sem zamenjal domovanje in se preselil na Islandijo. V okviru Erasmus izmenjave sem se odločil, da 3. letnik na Fakulteti za družbene vede opravljam na Islandiji, na University of Iceland. Kako bo zadeva potekala? Bomo videli! Skušal bom kaj napisati o samem študiju (mogoče se kdo naslednje leto celo odpravi sem na sever, sredi Atlantika, in mu bodo prav prišle kakšne informacije iz prve roke, letos sem namreč edini Slovenec tukaj), trudil pa se bom tudi tu in tam napisati tudi par besed o življenju tukaj in o Islandiji, ki naj bi se ponašala s čudovito naravo.
Pa še en razlog je, zakaj blog. Nočem vam obremenjevati elektronskih nabiralnikov in vam pošiljati emajle, ker niti približno ne vem, koga dogajanje tu v deželi ognja in ledu zanima. Zato je plan takšen: na desni strani bloga lahko najdete RSS feed, preko katerega se lahko "naročite" na blog in vedno, ko bom kaj novega objavil, boste ustrezno obveščeni. Priskrbeti si morate le RSS reader. Priporočam kar Googleov reader, ki ga lahko uporabljate vsi, ki imate odprt gmailov račun. Vsi tisti, ki ga nimate, si ga lahko brezplačno ustvarite. Najdete pa ga na sledeči povezavi: http://www.google.com/reader.
Toliko za začetek, kakšna bolj konkretna objava pa sledi (mislim da) v kratkem.

Vasja

Pa še ena slikca za pokušino. Znamenita cerkev v centru Reykjavika.

Read more...